Povprečna telefonska številka mojih prijateljev je 060 427 XXX... ??? Slaba ideja! Povprečna starost prijateljev je smiselna vrednost, povprečna telefonska sploh ne. Podatki so namreč različnih vrst in obravnavati jih moramo njihovemu tipu ustrezno. Po navadi jih delimo na nominalne, ordinalne, intervalne in razmernostne.
- Nominalni so najosnovnejša raven: spol, barva las, fakulteta študija, krvna skupina, narodnost, telefonske številke, ... Lahko jih uvrstimo v skupine in jih (pre)štejemo, računati z njimi ne moremo (zato je povprečje telefonskih številk nesmiselno).
- Ordinalni podatki so npr. šolske ocene, odgovori v vprašalnikih – npr. od "sploh se ne strinjam" do "popolnoma se strinjam", športne uvrstitve, ... Takšne podatke lahko uvrstimo v skupine in jih tudi smiselno razvrstimo (rangiramo) v razponu "več - manj". Razlike med skupinami pa niso enake: od "dobro" do "prav dobro" ni enako daleč kot od "prav dobro" do "odlično". Računanje z njimi ni mogoče.
- Intervalni podatki so npr. temperatura v stopinjah Celzija, koledarski čas, inteligenčni količnik, ... Presledki (intervali) med stopnjami so enaki, ni pa naravne (absolutne) ničle, ki pomeni odsotnost pojava. Intervalne vrednosti je mogoče seštevati in odštevati, ni pa mogoče računati njihovih razmerij: 20 °C ni dvakrat toliko kot 10 °C.
- Razmernostnih podatkov je kopica: takšni so cene, višina, teža, razdalje, pretoki rek, krvni tlak, ... Po značilnostih so podobni intervalnim, le da imajo tudi naravno ničlo. Poleg seštevanja/odštevanja dovoljujejo izračunavanje razmerij: 60 EUR je pol toliko kot 120 EUR.
Za različne tipe podatkov uporabljamo različne načine povzemanja (npr. povprečje, mediano, modus), grafičnih prikazov (npr. stolpični diagram, histogram) in analiz (npr. hi-kvadrat, Wilcoxonov test, t-test). Da so rezultati smiselni, je nujna pravilna izbira teh načinov.
